Logo Placement

Rojstna hiša Generala Rudolfa Maistra  - V tej hiši se je 29.marca 1874 rodil Rudolf Maister. V Kamniku je živel le 6 let, saj se je družina zaradi očetove službe večkrat selila. Rudolf Maister je znan zlasti po tem, da se je skupaj s svojimi borci boril za severno mejo, veliko vlogo pa je imel tudi pri oblikovanju nove nastale države SHS in Kraljevine Jugoslavije. Poleg tega je bil Maister umetnik; slikar in poet. Kamničani smo njemu v čast poimenovali glavno ulico, glavni most čez Kamniško Bistrico, srednjo šolo, na njegov datum rojstva pa praznujemo občinski praznik. 
 

Spomenik na Grabnu - Slavni slovenski general, slikar in pesnik Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 na Šutni v Kamniku. Njegov spomenik stoji na severnem mestnem predelu, imenovanem Graben.Da smo Kamničani na Rudolfa Maistra še posebej ponosni potrjuje to, da se po njem imenuje ulica, srednja šola, glavni most čez Kamniško Bistrico, od leta 1994 pa na datum njegovega rojstva praznujemo tudi občinski praznik. 
 

Rojstna hiša Antona Medveda, staro mestno jedro - Anton Medved, slovenski pesnik, dramatik in duhovnik; * 19. maj 1869 Kamnik, † 12. marec 1910 Turjak; Življenje Antona Medveda, ki se je rodil "meščanu" in sodarskemu mojstru iz Kamnika, je bilo tragičen nesporazum. Kot kaplana ga je cerkvena oblast premeščala iz kraja v kraj, umrl je na Turjaku po dolgoletnem bolehanju in telesni izčrpanosti. Medved je bil plodovit pesnik in dramatik. Sprva se je posvečal epskemu pesništvu, v katerem si je prizadeval izraziti svoje razdvojeno življenje. Pozneje pa je pisal trpko pesemistično liriko. Medvedove izbrane pesmi so izšle v dveh zvezkih: Poezije I leta 1905 in Poezije II (1909). V ugodnih razmerah bi se Anton Medved lahko razvil v dobrega dramatika. V verzih je pisal predvsem zgodovinske motive : romantična tragedija Viljem Ostrovrhar (1894) in Na odru življenja (1902), ter dvodelna klasicistična tragedija Kacijanar (1895), ki jo je leta 1910 predelal v eno dramo. V prozi je napisal tragedijo iz kmečkega upora Za pravdo in srce (1896). Pisal je tudi igre in komedije iz sodobnega življenja. Med ljudskimi igrami je najboljša Stari in mladi. Ostala Medvedova dela : Na ogledih (1903), Posestrimi (1905) in Črnošolec (1909).

Stari grad - leži na Bergantovi gori (585 m) na vzhodni strani mesta in predstavlja priljubljeno izletniško točko od koder se vije čudovit razgled na celotno Ljubljansko kotlino in okolico. Zgodovina Starega gradu sega v začetek 13. stoletja, ko je bil v lasti grofov Andeških. Do leta 1576 so se lastniki gradu menjavali, dokler ni zadnjemu, Ahaciju Turnu, strela ubila hčerke. Danes je grad v ruševinah, na vzpetino pa vodi osvetljena pešpot, na kateri vas preseneti urejen t.i. Mlinčkov gaj. Do vrha vodi tudi asfaltirana cesta.

Mali grad kapela iz 12. Stoletja - Mali grad je ena izmed največjih kamniških znamenitosti; lahko bi celo rekli, da je simbol Kamnika.  Malograjska kapela je edini ostanek srednjeveškega gradu, ki naj bi nastal v 11. stoletju. Prvi lastniki gradu je bila mogočna rodbina Andeških grofov. Zgornji del kapele ima tipičen gotski obod s sklepniki, spodnji del je baročni s poslikavami svetnikov. Z Malim gradom je povezana legenda o Veroniki, ki je simbol mesta Kamnik. Kapela na Malem gradu je odprta med 15. junijem in 30. septembrom med 9.00 in 19.00 uro ali po predhodni najavi vse dni v letu.

Žale so predel Kamnika, ki se nahaja na vrhu Žalskega hriba. Tu se nahajajo: cerkev Marijine in Jožefove zaroke, grobišče prvih padlih borcev, Kalvarija, Skeletno grobišče, Spomenik Francetu Balantiču, ki so vsi zavarovani kot kulturni spomeniki; poleg njih pa tudi nagrobniki na pokopališču Žale.  Kamniški duhovnik Maksimiljan Leopold Rasp je v 18. stoletju cerkev Sv. Jožefa na Žalah preuredil v baročnem slogu. Ob cerkvi stoji kapela božjega groba, ki je posneta po palestinski kapeli. Nad pokopališčem se dviguje Kalvarija s kapelicami, ki jih je poslikal kamniški umetnik Matija Koželj.

Kalvarija -Nad pokopališčem je tudi Kalvarija, katero je poslikal kamniški umetnik Matija Koželj.

Medobčinski muzej Zaprce - Renesančno-baročen dvorec Zaprice iz 16. stoletja je od leta 1961 preurejen v Medobčinski muzej Kamnik.  V času reformacije je bil dvorec zatočišče kamniških luteranov. Današnjo podobo je ohranil iz poznega baroka, ko so ga prezidali. V muzeju so stalne in občasne razstave ter druge prireditve. Stalne razstave so: etnografski park kašč iz Tuhinjske doline, lapidarij z ohranjenimi spomeniki kamnite dediščine, zbirka Thonetovega krivljenega pohištva, razstava o bogati zgodovini Kamnika in o kamniških meščanih iz 19. stoletja.

Plečnikova postaja železnice

Stolna cerkev Šutna - Cerkev Marije Brezmadežne je kamniška farna cerkev, najdete jo na ulici Šutna. Prvotna gotska cerkev je stala na istem mestu že leta 1207. Zaradi požara in potresa so jo večkrat obnovili in leta 1734 na pobudo župnika Maksimilijana Leopolda Raspa postavili novo. Današnjo baročno cerkev krasijo kamniti kipi na strehi, od nje ločen zvonik pa je ostanek srednjeveškega božjega hrama.Notranjost cerkve sta poslikala slikarja F. Jelovšek in K von Goldenstein, oljne slike pa so delo Valentina Metzingerja.

Frančiškanski samostan - Glavni znamenitosti Frančiškanskega samostana sta Kapela Božjega groba (ena izmed zadnjih Plečnikovih del) ter bogata frančiškanska knjižnica. Ob nekdanji gotski cerkvi sv. Jakoba je bil leta 1492 zgrajen frančiškanski samostan. V času svoje bogate zgodovine je preživel veliko vzponov in padcev, a se je uspel ohraniti do današnjih dni. Notranjost današnje baročne cerkve je poslikal Kamničan Stane Cuderman, avtor kapele božjega groba je znani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Glavno bogastvo frančiškanskega samostana je knjižnica, ki hrani inkanabule, prvotiski izpred leta 1550, prevod Dalmatinove Biblije s pentatevhom (Mojzesovim peteroknjižjem) ter preko 10.000 zvezkov natisnjenih do 1799. Možnost ogleda knjižnice po predhodni najavi ali v okviru vodenega ogleda mesta Kamnik.